Na podružnični šoli Štrekljevec smo z dnevi dejavnosti obeležili teden evropske kulturne dediščine.

V 3. razredu smo Dneve evropske kulturne dediščine pričeli s kulturnim dnevom: Belokranjski ljudski plesi.

Ljudski ples je spremljal slovenskega človeka ob vseh pomembnih dogodkih njegovega življenja (npr. poroka), v prazničnih dneh, bil je nepogrešljiv na zabavah po končanem skupnem delu – žetvi, košnji, ličkanju koruze, trgatvi ipd. Zaradi vsega tega je ljudsko plesno izročilo pomembno in vredno, da ga spoznajo tudi mlajše generacije. Učenci so na dnevu dejavnosti razvijali svoje ustvarjalne sposobnosti, hkrati pa so se na neposreden način srečali s kulturo bivanja svojih prednikov.

Najprej so se udeležili delavnice ličkanja, ki jo je pripravilo DKŽ Črnomelj. Gospa je predstavila postopek izdelave predpražnika. Ličkanje je najprej zmočila in malo pomečkala, da je lahko pletla. Nato je naredila kitke, te pa šivala skupaj. Tako je nastajal izdelek. V pletenju in šivanju ličkanja so se preizkusili tudi učenci.

Na vodenem sprehodu po Semiču je Lidija Kočevar razkrivala skrivnosti semiških hiš -skozi zgodbe, uganke in resnične zgodbe. Pripovedovala je v semiškem narečju, kar je bilo otrokom izredno zanimivo in smešno.

Dan dejavnosti smo zaključili s plesno delavnico. Učenci so zaplesali Abraham 'ma sedem sinov, Bela, bela lilija in Ob bistrem potočku je mlin. Za glasbeno spremljavo na tamburici je poskrbel učitelj Matej Matkovič.

V okviru DEKD in TKD 2020 so učenci 1. razredov matične osnovne šole izvedli kulturni dan Igre in plesi nekoč. Učenci so preko starih iger in plesov spoznavali kulturno dediščino babic in dedkov.

V uvodnem delu smo učiteljice pri učencih vzpodbudile razmišljanje o preživljanju otroštva v starih časih ter jih naučile nekaj pastirskih iger in plesov, ki so jih plesali nekoč. V KC Semič smo si ogledali prikaz pletenja košar, k sodelovanju pa smo povabile tudi člane društva upokojencev, ki so se z veseljem odzvali povabilu ter učencem predstavili namizne igre iz naravnih materialov.

V času kulturnega dneva smo si ogledali otvoritveno slovesnost, ki je potekala v KC Semič in smo jo spremljali preko spletne povezave.

Ob koncu dneva so učenci ob demonstraciji učiteljic zapeli in zaplesali ples Moj klobuk ima tri luknje, ki je prav tako ples, s katerim ohranjamo kulturno dediščino in jo prenašamo na naslednje rodove.

Jubilejne 30. Dneve evropske kulturne dediščine smo obeležili tudi učenci drugih razredov. 

Kadar govorimo o kulturni dediščini je pomembno, da to storimo interdisciplinarno. Vede kot so zgodovina, umetnostna zgodovina, etnologija, arhitektura so nepogrešljive oblikovalke naše kulturne dediščine. Ne smemo pa pozabiti na arheologijo. Le kdo od nas ni užival v napetih dogodivščinah Indiana Jonasa? Neustrašnega arheologa, ki potuje po svetu in je priča neverjetnim arheološkim odkritjem. Arheologi predstavljajo most med človekom danes in človekom nekoč. Njihovo delo nam omogoča poznavanje in razumevanje življenja v najbolj oddaljeni človekovi zgodovini. In tudi Bela krajina ni neznanka na področju arheoloških izkopavanj. Najdbe so pomemben del kulturne dediščine kraja in posledično tudi njegove kulturne in turistične ponudbe.

V našem arheološkem peskovniku so se igrali učenci osmih razredov. Najprej so spoznali delo arheologa v teoriji. Njegove naloge, njegovo orodje, nekatera najbolj znana arheološka odkritja… Nato je sledil zabavnejši del. V manjših, vnaprej pripravljenih peskovnikih so učence čakali skriti in pozabljeni ostanki preteklosti. Vznemirjenje, ko poteg čopiča odstrani še zadnjo plast zemlje in prvič uzreš svojo najdbo! Vendar se delo arheologa tu ne konča. Učenci so morali izpolniti tudi popisni list. Najdene predmete so morali namreč še natančno izmeriti, jih opisati in tudi narisati. Tudi to je delo arheologa!

Zapisali:

Laura Ambrožič in Jasna Hrastar