Učenci 6. b razreda obiskali slikarsko kolonijo paraplegikov v Semiču

V sredo, 22. oktobra 2025, so učenci 6. b razreda obiskali Dom paraplegikov v Semiču, kjer je potekala tradicionalna slikarska kolonija umetnikov paraplegikov. Srečanje je bilo posebno – polno barv, čustev in navdiha.

Ob prihodu so učence pozdravili prijazni umetniki, ki so jim razkazali svoja dela in jih povabili, da si ogledajo, kako nastajajo slike. Posebej jih je ganila slikarka, ki je s čopičem v ustih ustvarjala čudovite motive narave. Vsak njen gib je izražal potrpežljivost, moč in neverjetno voljo do življenja.

Učenci so prisluhnili zgodbam umetnikov, ki so jim razložili, kako z vztrajnostjo in pozitivnim pogledom premagujejo vsakdanje izzive. Pokazali so jim tudi posebej prilagojen avtomobil in kombi, ki jim omogočata samostojno mobilnost in sodelovanje na številnih dogodkih.

Obisk je potekal v iskrenem vzdušju spoštovanja, topline in občudovanja. Učenci so dom zapustili ganjeni in hvaležni za novo izkušnjo ter spoznanje, da umetnost in volja do življenja resnično ne poznata meja.

V sklopu projekta Teden evropske kulturne dediščine smo v četrtek, 16. 10. 2025, izvedli tehnični dan za osmošolce OŠ Semič. Tema letošnjega tedna je bila Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti. Prav zato smo v KC Semič povabili zgodovinarja dr. Janeza Weissa, ki nam je najprej predstavil grad Krupa in povezavo Primoža Trubarja s Semičem in gradom. Potem pa smo dan nadaljevali ustvarjalno, razdelili smo  se v 3 skupine, v katerih smo izvedli več delavnic. V eni delavnici smo se prelevili v grajske pisarje in poskusili pisati s kaligrafsko pisavo, v drugi delavnici so izdelovali grb gradu Krupa. Nastali so čudoviti izdelki, ki jih bomo razstavili na hodniku šole.

V semiškem parku smo iskali avtohtone rastline, tihe spremljevalke zidov, ki so nekoč obdajali domove, vrtove in poti naših prednikov. Rastline smo odtisnili z gel ploščo in jih s tehniko cianotipije osvetljevali na kamne, kot bi želeli ujeti njihove sence, ki so nekoč padale na stare zidove. V drugi skupini smo kamečke poslikali z domiselnimi motivi, ki so pripovedovali zgodbe, morda tiste, ki so se nekoč šepetale med kamni in razpokami zidov.

V muzejski hiši pa so spoznavali Kuhinjo skozi čas. Naši učenci so se podali na zanimivo raziskovanje starih kuhinjskih predmetov – a tokrat na sodoben, digitalen način. 
S pomočjo QR kod so odkrivali zgodbe starih pripomočkov, reševali naloge in nato izbrani predmet prenesli v današnji čas. Njihove moderne različice prikazujejo, kako lahko kulturna dediščina zaživi z ustvarjalnostjo in digitalno tehnologijo

Poleg tega so si ogledali še priložnostne razstave v KC Semiču (razstava Mikija Mustra, razstavo akvarelov V globinah prosojnosti  in razstavo Tisoč in en pogled avtorjev Rebeke in Domnika Adamič. 

V petek so se štiri učenke naše šole: Zala Krušec in Hana Rauh iz 9. b ter Nuša Simonič in Iva Primc iz 7. b udeležile tradicionalnega extempora mladih likovnikov Bele krajine, ki je letos izjemoma potekal v Novem mestu. Po toplem sprejemu na OŠ Grm smo se sprehodili po mestnem jedru in se prepustili čarom Glavnega trga. V sproščenem, a ustvarjalnem vzdušju so učenke poiskale navdih v zgodovinskih stavbah, barvitih pročeljih in živahnem utripu mesta in ustvarile zanimiva in domiselna likovna dela ter doživele nepozaben dan, ki ga bodo še dolgo nosile v srcu.

V ponedeljek, 29. 9. 2025, so se učenci Jurij Avguštin in Tio Priš Bezek udeležili 19. otroške likovne ustvarjalnice na Osnovni šoli Toneta Pavčka Mirna Peč. Ustvarjalnica je tokrat potekala z naslovom Srečni otroci po navdihu istoimenske Pavčkove pesmi. Likovne ustvarjalnice se je udeležilo okoli 70 mladih likovnikov in 19 mentorjev iz devetnajstih osnovnih šol – Šmarjeta, Šentrupert, Trebnje, Dobrnič, Mokronog, Žužemberk, Raka, Otočec, Črnomelj, Brusnice, Grm, Veliki Gaber, Stopiče, Mirna, Stopiče, Dolenjske Toplice, Vavta vas, Semič, Mirna Peč. Učence je ves dopoldne spremljal tudi likovni kritik in kustus Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič.

Mladi likovniki so ustvarjali v grafični tehniki linoreza (ex libris), ki je bil lahko realističen ali abstrakten.