Prvi oktobrski dan smo se učenci 6. razreda OŠ Semič odpeljali proti Velikemu Osolniku. Vijugasta cesta nas je peljala do vasi na 700 metrov nadmorske višine, kjer sta nam oče in sin iz kmetije Tekavec predstavila dopolnilno dejavnost suhorobarstvo. Razdelili smo se v skupini, v eni smo spoznavali, kako izdelujejo kuhalnice (žlice) na starodaven način in v eni, kako na sodoben način. Spoznali smo, da za izdelavo potrebujemo svež bukov les. Videli smo tudi, kako stroji olajšajo delo in koliko časa traja, da naredijo kuhalnico ročno. Na koncu smo se preizkusili še v zlaganju kuhalnic, za slovo pa smo prejeli vsak svojo »žlico«. 

Drugi del našega tehniškega dneva smo preživeli na Rašči, v rojstnem kraju Primoža Trubarja … Tam smo se preizkusili v knjigoveštvu. Vsak si je izdelal svojo knjigico. Ugotovili smo, da je to natančno in zahtevno delo. Ker smo bili radovedni, smo veliko spraševali in se naučili, da so včasih »lepilo« izdelali/skuhali  sami iz živalskih maščob.  

V ponedeljek, 30. 9. 2024, so se učenci Jurij Avguštin, Tio Priš Bezek in Jure Požek udeležili 18. otroške likovne ustvarjalnice na Osnovni šoli Toneta Pavčka Mirna Peč. Ustvarjalnica je tokrat potekala z naslovom Pogled vase (avtoportret). Likovne ustvarjalnice se je udeležilo 75 mladih likovnikov in 20 mentorjev z devetnajstih osnovnih šol – Šmarjeta, Šentrupert, Trebnje, Dobrnič, Mokronog, Žužemberk, Raka, Otočec, Črnomelj, Brusnice, Grm, Veliki Gaber, Stopiče, Mirna, Stopiče, Dolenjske Toplice, Vavta vas, Semič, Toneta Pavčka, sodelovali pa so tudi dijaki Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije.

Idejni vodja otroških likovnih ustvarjalnic je bila učiteljica likovne umetnosti v OŠ Toneta Pavčka Aleša Sušnik Škedelj, mlade likovnike je nagovoril in spremljal kustos Jožef Matijević.

V Kulturnem centru Semič smo v petek, 20. septembra 2024, skupaj z DLUS odprli slikarsko razstavo z naslovom Po sledeh kočevarske kulture Mirna gora 2023.

Na razstavi se predstavljajo tudi učenci naše šole: Zala Krušec in Lana Plut, lanske devetošolke Maša Žnidaršič, Ilmihana Skenderović, Mia Turk, Špela Turk, Tjaša Plut, Zala Tatalovič in Aleksandra Marentič. K ustvarjanju so pristopili tudi naši nekdanji učenci, sedaj srednješolci Nika Cimerman, Maruša Šneler, Dominik Adamič in Patrik Konda ter učitelj Miha.

Na razstavljenih slikarskih platnih se zrcalijo podobe Mirne gore. Naravna lepota tega kraja, s svojimi neokrnjenimi gozdovi, razgibanimi pobočji in edinstveno svetlobo, je bila skozi umetniški pogled vsakega ustvarjalca ujeta na edinstven način. Podobe Mirne gore na teh platnih ne zajemajo le fizične krajine, temveč tudi njeno simbolno vrednost, ki prepleta naravno dediščino z zgodovinskimi in kulturnimi zgodbami kočevskega prostora. Ustvarjalci niso pozabili na legendo o zlobnem zmaju, ki naj bi prebival na Mirni gori. Starodavna zgodba, ki je stoletja burila domišljijo domačinov, se je tako prelila tudi na platna. Slikarji so skozi svetlobo in senco, temne in svetle tone, v svoja dela vnesli pridih fantazije, s katerim se povezuje zgodovinski pomen Mirne gore z njeno mitološko platjo.

Razstava je priložnost za estetsko uživanje, za razmislek o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti našega prostora.

Na otvoritvi, ki jo je vodil Miha Henigsman, se je direktor KC Semič g. Jaka Jarc vsem sodelujočim razstavljalcem zahvalil s spominsko fotografijo.

Več o razstavi na https://www.radio-odeon.com/novice/po-sledeh-kocevarske-kulture/ .

V organizaciji Zveze Kočevarskih organizacij, Društva likovnih ustvarjalcev Semič in OŠ Belokranjskega odreda Semič je v soboto,  31. avgusta 2024, potekala likovna kolonija, ki se je je udeležilo 30 ustvarjalcev.

Likovniki vsako leto spoznajo eno od nekdanjih vasi Kočevskih Nemcev, zgodovino kraja, nakar poiščejo zanimive vedute oz. poglede kraja, kočevarsko arhitekturo, pokrajino in jih upodobijo na platnu z akrilnimi barvami. Letos so spoznali Kočevsko Reko in njeno okolico. Na koloniji so sodelovali osnovnošolci, dijaki, člani lokalnih društev ter potomci Kočevarjev in pod  njihovimi čopiči so oživele upodobitve kraja, arhitekture in naravnih lepot ter simbolika, ki zaznamuje kočevarsko dediščino.

Slikarska kolonija je tako postala priložnost ne le za likovno ustvarjanje, temveč tudi za medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje, kjer so se mladi lahko učili od starejših in skupaj ohranjali pomemben del zgodovinske dediščine Kočevske. Dogodek je dokaz, kako umetnost povezuje preteklost s sedanjostjo in kako pomembno je ohranjati spomin na kulturno dediščino za prihodnje generacije

Med udeleženci je vsako leto tudi veliko mladih likovnikov iz semiške šole, ki ustvarjajo pod mentorstvom izkušenih likovnih pedagogov.

Letos so ustvarjali:

Matic Zupančič

Nuša Simonič

Sofia Adamič

Benjamin Adamič

Špela Bahor

Laura Bahor

Gloria Dimovska

Zala Krušec

Neža Malnarič

Lilija Gornik

Lucija Gornik

Lana Plut